O meni


VERA V dobro. Sočutje. RADOVEDNOST.

Sem Marina Louise Rajapakse, specializantka psihodinamske terapije pod supervizijo; za individualno psihoterapijo pri dr. Romane Kebe Kress ter za skupinsko psihoterapijo pri Lana Pečjaka. 

Rada imam življenje, rada imam ljudi, še posebej tiste, ki so pozabili kako čudoviti so. Čutim globoko hvaležnost, da opravljam delo, ki me veseli. Od nekdaj sem z veliko radovednostjo in spoštovanjem prisluhnila ljudem, ki so pripovedovali o različnih življenjskih situacijah. Trudila sem se razumeti njihovo notranje doživljanje in ga primerjala s svojim doživljanjem ter doživljanjem drugih oseb. Prišla sem do marsikaterih osebnih spoznanj. Želja pomagati drugim ljudem, ki imajo duševne stiske je v meni z leti vsak dan bolj zorela. Tako sem se na neki točki v življenju odločila, da se usmerim v poklic psihoterapevtke. 

Izobraževanje se je pri meni začelo na Univerzi Sigmunda Freuda. V tretjem letniku sem se vpisa na specializacijo iz psihodinamskega pristopa, ki me je v celoti prevzela. To obdobje je bilo eno najbolj rodovitnih obdobij v mojem življenju, kar se tiče osebne rasti. Pridobila sem teoretična in praktična znanja, s strani res izjemnih učiteljev in za mano je tudi večletna individualna in skupinska psihoterapevtska izkušnja. Delo na sebi je nekaj kar mora vsak bodoči terapevt izkusiti, da prevetri svoje sence in predvsem dobi razumevanje, čez kakšen proces gredo klienti.

Po skupinski terapiji sem spoznala koliko koristnega lahko prinese skupinska terapija in tako opravila tri letno izobraževanje/asistenco za skupinsko psihoterapevtko, v psihodinamski skupini pod okriljem Lana Pečjaka.

Radovednost in želja po spoznavanju novih načinov psihoterapevtskih pristopov, me je vodila na različne body/mind terapevtske seminarje in tako sem svoje znanje poglabljala tudi na področju “energijske” psihologije v London, pod okriljem Howard Brockman-a, ki je utemeljil nov pristop DEH (Dynamic Energetic Healing) k zdravljenju kroničnih simptomov, omejujočih prepričanj, posttraumatskega stresnega sindroma /PTSD/, depresije, anksioznosti odvisnosti in drugih kroničnih duševnih stisk.

Strokovno izobraževanje iz področja psihoterapije in dela z ljudmi, se pri meni vsako nadgrajuje in poglablja. In tudi vse druge delovne in življenjske izkušnje mi pridejo prav.

Svojo prvo kariero sem namreč gradila v gospodarstvu, kjer sem delala v velikem mednarodnem podjetju, v svetovalni funkciji. Tam sem pridobila marsikateri uvid, kako hitro nas lahko prekomerni stres in notranji pritiski (delo v okolju orientirano k visokim rezultatom) pripeljejo do izgorevanja. V ta samo-izčrpavajoč  krog se največkrat ujamejo perfekcionisti ali pa osebe, ki imajo težave s postavljanjem mej, itd. Razumevanje osebnostnih struktur v kombinaciji s poznavanjem dinamike poslovnega sveta mi sedaj pomaga pri delu s klienti, ki se soočajo s tovrstnimi mentalnimi izzivi.

Drugače pa o sebi lahko delim tudi to, da mi je mar za soljudi, da rada potujem in obiščem neznane kraje, da mi srce napolnijo nasmehi ljubljenih oseb, da obožujem sprehode v gozdu tudi, ko dežuje, da rada prisluhnem glasbi, si vzamem čas za dobro knjigo… skratka, da me zanima vse kar je povezano z osebno rastjo, kar prinaša dobro počutje duši, umu in telesu. Srčno verjamem, da ima vsak človek na tem svetu poslanstvo, ki ti kot posamezniku nariše nasmeh na obraz, prižge iskrice v očeh, ti da smisel.

 

ETIČNA DISCIPLINA JE NEPOGREŠLJIVA, SAJ JE SREDSTVO ZA URAVNOVEŠANJE DVEH NASPROTUJOČIH SE ZAHTEV: MOJE PRAVICE DO SREČE IN ISTE PRAVICE DRUGIH LJUDI.(DALEJ LAMA)

Pri izvajanju psihoterapevtskega poklica vsi člani Slovenske krovne zveze za psihoterapijo in vsi nosilci Evropske diplome iz psihoterapije, ravnajo etično odgovorno v odnosu do samega sebe, do psihoterapevtske stroke in do ljudi, s katerimi stopajo v psihoterapiji v poseben odnos.

Kot članica EZPPS (Evropska zveza psihoanalitičnih pristopov Slovenija) ter SKZP (Slovenske krovne zveze za psihoterapija) sem pri svojem delu zavezana k spoštovanju normativov in standardov:

Etičnega kodeksa SKZP:  Etični kodeks SKZP >>
Etičnega kodeksa EZPPS: Etični 
kodeks EZPPS 

Sočutje ni način, kako biti prijazen ali dobrosrčen, je namreč pogum in modrost, da preprečujmo trpljenje in zagotavljamo kontekste, v katerih se ljudje počutijo varno povezane in vzajemno podprte (Gilbert).