ZAVEDANJE
Za mentalno zdravje je pomembno zavedanje svojih misli, občutkov in vedenja. Ne glede na to ali se težava kaže kot zunanja življenjska situacija ali notranja stiska, terapevtski proces se vedno začne s spoznavanjem svoje notranjosti.
PSIHODINAMSKA PSIHOTERAPIJA
Psihodinamska psihoterapija temelji na psihoanalitičnem razumevanju razvoja in delovanja osebnosti, ki pravi, da je človekovo delovanje, čutenje in razmišljanje globoko odvisno od naših primarnih izkušenj, predvsem odnosnih modelov iz otroštva, ki so pogosto nezavedni vzroki neželenih simptomov oz. psihološkega trpljenja.
telo-čustva-um-duh-odnosi
so v procesu nenehnega souplivanja in prepletanja.
Tehnike in metode
Psihoterapija odraslih po modelu psihodinamske terapije zajema raznolike tehnike in metode (pogovor, telesne, fantazijske, meditativne, kreativne, psihodramske, idr.) z namenom pomagati osebam, ki imajo čustvene, vedenjske, psihosomatske težave ali težave s samopodobo oziroma so doživeli travmatičen dogodek.
SPREMEMBA
Psihoterapevt je usposobljen, da klientu pomaga začutiti in primerno izraziti svoja čustva, spremeniti manj funkcionalna vedenja, reševati težave ali naučiti se, kako obvladati čustva kot so stres, tesnoba, žalovanje, strah, žalost in drugo. Vloga psihoterapevta je biti klientov sopotnik, ki posveti na oviro na poti in klientu nudi podporo, a kljub temu klient pot prehodi sam.
PSIHOTERAPEVTSKI ODNOS
Osrednji poudarek v psihodinamski psihoterapiji ostaja na odnosnem prostoru med udeležencem psihoterapije oziroma skupino in psihoterapevtom ter upoštevanju telesa in njegove vloge v procesu individualne in skupinske psihoterapije, ki sta najpogostejši obliki našega praktičnega psihoterapevtskega dela. Osredotoča pa se predvsem na odkrivanje nezavednih dejavnikov, ki soustvarjajo ali sprožajo neželena vedenja.
Nova izkušnja
Relacijski del terapije ponuja odnosno izkušnjo v kateri izkusimo tisto, za kar smo bili morda prikrajšani. Odnos med terapevtom in klientom je poglavitna zdravilna komponenta procesa, ki vpliva na osebnostno spremembo, je predpogoj za uspeh psihoterapije. V odnosu z zdravimi mejami je klient sprejet takšen kot je, svobodno lahko izrazi svoje potrebe, čustva in mnenja v varnem okolju. Ob vsem tem se uči samorefleksije, opazovanja svojih čustev med komunikacijo, ter na kakšen način razumeti in sprejeti svojo odgovornost zanje. V psihoterapevtskem odnosu, uči postavljati zdrave meje ter preverjati svoje predstave in strahove. Psihoterapevt nenehno stremi k vrednotam, kot so sočutje, neobsojanje, iskrenost in zaupanje.
NEVROZNANOST
Življenjske izkušnje oblikujejo tudi naše nevronske povezave v možganih, na način, da izkušnje postanejo del nas in vplivajo na to, kako doživljamo sebe, druge, svet okrog nas, kako vzpostavljamo odnose, kako razmišljamo, kako se vedemo.. Naučeni smo se odzivati na dražljaje iz okolja (tj. oseba, situacija, zvok, beseda, vonj…), ki nas spomnijo na tiste v preteklosti (tudi če je podobnost na zunaj, minimalna). Naš odziv na dražljaj vključuje telo, čustva in misli.
Realnost na katero se odzivamo in katera je edina, ki jo poznamo, je konstrukcija možganov vsakega posameznika in poteka v nezavednem. V procesu psihoterapije lahko spreminjamo neželene podzavestne vzorce vedenja, ki so nastali na podlagi preteklih izkušenj, saj se skozi psihoterapevtska srečanja, medtem, ko pridobivamo nove (popravitvene) izkušnje, lahko oblikujejo nove nevronske povezave, ki jih je s pogostim ponavljanjem (učenjem), lažje in lažje aktivirati v prihodnosti.